• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sedméro štev. neskl. (ẹ̑) skupina sedmih enot

  1. a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat
  2. b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek