• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sejálec -lca [u̯c] m (ȃ) 

  1. 1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska // ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora
  2. 2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek