sekatúra -e ž (ȗ) knjiž. povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami: s sekaturo doseči kaj / zlobne sekature



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek