sekljáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom, navadno nožem, delati (zelo) majhne, drobne dele: sekljati čebulo, orehova jedrca; sekljati meso; sekljati z nožem
  2. 2. nav. ekspr. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom delati majhne zareze, zarezice: sekljati rob mize; sekljati z nožičem
    ● 
    pog., ekspr. kaj ga pa sekljaš počenjaš neumnosti, lahkomiselnosti

seklján -a -o: sekljana zelenjava; sekljano meso



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek