• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

selívec -vca m (ȋ) 

  1. 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec
  2. 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek