sèmintjà in sèm in tjà [səminsem] prisl. (ə̏-ȁ; ȅ-ȁ)
1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih:premikati, tekati semintja; blodil je semintja po gozdu / semintja so ležali ranjenci
2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih:semintja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; semintja se le zgodi kaj zanimivega
3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost:želel je, da ne bi govorili semintja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so semintja, kaj naj storijo; sam.: ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem
Dostopnost