senílen -lna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim
     
    med. senilni marazem; senilna demenca
  2. 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek