• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sesédenje -a [səsinses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi
♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek