sestankáriti -im [səsinsesnedov. (á ȃ) nav. slabš. (pogosto) imeti sestanek, sestanke: preveč so sestankarili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek