• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sestankováti -újem [səsinses] nedov. (á ȗ) nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek