sestàv -áva [səsinses] m (ȁ á) navadno s prilastkom
1. kar nastane kot rezultat sestavljanja:moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, vizraža, da je kaj sestavni del kake celote:izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava:ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh:narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena // publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce
3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem:abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi
4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem:namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem:prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi
6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem:sončni, zvezdni sestavi
7. redko sestavek:objaviti več kratkih proznih sestavov ♦ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija