• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sestávljenka -e [səsinses] ž (ȃ) 

  1. 1. lingv. (nova) beseda, narejena iz podstave s predpono: samostalniška sestavljenka; sestavljenke in izpeljanke
  2. 2. redko sestavljanka: kupiti otroku sestavljenko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek