1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo:pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela
2. glagolnik od sejati:setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje:setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ♦ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine