sezóna -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom čas, del leta

  1. a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna
  2. b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 1984/85
  3. c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja
  4. č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon
  5. d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov
  6. e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek