• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sfížiti -im dov. (í ȋ) pog. pokvariti: ves načrt nam je sfižil / vreme se je sfižilo postalo je deževno, mrzlo // vse se mu sfiži, česar se loti ponesreči. spodleti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek