sílen -lna -o prid., sílnejši (ȋnav. ekspr. 

  1. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kaže
    1. a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
    2. b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
  2. 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
    ● 
    star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika

sílno prisl.: silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek