sinédrij -a (ẹ́zgod. 

  1. 1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija
  2. 2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek