siríščnik -a (ȋ) zool. zadnji del želodca prežvekovalcev z žlezno sluznico: znova prežvečena hrana gre v siriščnik; devetogub in siriščnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek