siróten -tna -o prid. (ọ̄) star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje
● 
star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele

sirótno prisl.: živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek