sitnôba -e ž (óekspr. 

  1. 1. sitnost: gospodarjevo sitnobo so težko prenašali / koliko sitnobe mu je že naredil ta fant
  2. 2. siten človek: ta sitnoba ves dan sitnari / kot psovka molči, sitnoba sitna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek