situírati -am dov. in nedov. (ȋ) 

  1. 1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta
  2. 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas

situíran -a -o 
  1. 1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta
  2. 2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek