síven -vna -o prid. (í īnar. 

  1. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili
  2. 2. nasiten, redilen: sivna jed



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek