1. premikati zgornji del česa navzdol, proti tlom:sklanjati in vzravnavati glavo, hrbet / sklanjal je glavo in poslušal; sklanjati glavo nad šopkom ●knjiž. spoštljivo sklanjam glavo pred takim človekom izkazujem mu čast, spoštovanje
2. lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku:sklanjati samostalnike; sklanjati po pridevniški sklanjatvi
sklánjati se
1. premikati glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej:hitro se sklanjati / sklanjati se k otroku; sklanja se čez ograjo, skozi okno / sklanjati se po steklenice pod točilno mizo / težki cveti se sklanjajo; veje se sklanjajo nad vodo
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z nadizraža opravljanje dela, opravila, kot ga določa sobesedilo:ves dan se sklanja nad delo; pogosto se sklanja nad knjigo bere, študira; bolničarke so se sklanjale nad ranjenci so jim stregle ● pesn. na gredi se cvet sklanja k cvetu je dosti cvetov; ekspr. sonce se sklanja k obzorju kmalu bo zašlo; knjiž. čas se sklanja v jesen kmalu bo jesen
sklanjáje:kašljal je, sklanjaje glavo
sklanjajóč -a -e:šla sta navkreber, sklanjajoč glave; sklanjajoča se drevesa
Dostopnost