1. dajati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika:sklepati obroče; člen se sklepa s členom // v zvezi z rokadajati, imeti končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko:sklepati roke okoli vratu, na hrbtu; krčevito sklepati roke / od začudenja sklepati roke; med molitvijo sklepati roke imeti jih v položaju, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. delati, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč:sklepati čeljusti
3. delati, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod:prijemali so se za roke in sklepali kroge / vojaške enote sklepajo obroč
4. končevati:sklepati govore z vzkliki / sklepati nov krog predavanj / na severni strani sklepa dolino skalna stena zapira // ekspr. sklepati svojo pot, svoje življenje umirati
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja delati, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim:sklepati med seboj, s kom dogovore, kupčije, pogodbe / ta sporazum že dolgo sklepajo / sklepati s sovražnikom mir; sklepati poznanstva, prijateljska razmerja
6. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem
a) do mogočih, verjetnih dejstev:iz vsega tega so sklepali, da bo odpotoval; po govorjenju sklepam, da je tujec
b) do novih spoznanj:da izračunamo, kdaj opravi isto delo petnajst delavcev, sklepamo takole; sklepa se po strogih logičnih pravilih / sklepati iz splošnega na posamezno
7. po končani obravnavi, razpravi določati, kar se hoče, želi narediti:sklepati o predlogu; sklepa se z večino glasov ● te gore sklepajo težko prehoden venec sestavljajo, tvorijo; ekspr. z družbo ga sklepajo tesne vezi povezujejo, družijo
sklepáje:sklepaje koščene roke, je stala pred njim
sklepajóč -a -e:sklepajoč roke, ga je poklical; sklepajoč iz znanega na neznano; sklepajoč po pismu, želijo, da pridete čimprej