1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto:sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov ♦geogr. gorski sklop // več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto:sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop // publ., v zvezi v sklopuizraža, da je kaj sestavni del kake celote:v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu
2. glagolnik od sklopiti:priprava za sklop; sklop in razklop // mesto, kjer se kaj sklopi:popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča
3. lingv. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika:seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
Dostopnost