sklopíti in sklópiti -im dov. (ī ọ̄) 

  1. 1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi; sklopiti lokomotivo z vagonom
     
    elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga
  2. 2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupaj

sklópljen -a -o: vagoni so sklopljeni; sklopljene veke
 
obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek