skokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄knjiž. 

  1. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni
  2. 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek