Tipkovnice
skovíkati -am nedov. (ī) oglašati se z glasom skovik: v gozdu skovika čuk; hukati in skovikati● sova je več večerov skovikala njegovo smrt po ljudskem verovanju s skovikanjem naznanjalaskovikajóč -a -e: skovikajoč glas, smeh
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost