skrájnica -e ž (ȃknjiž. 

  1. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico
  2. 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico
  3. 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici
    ♦ 
    adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek