• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skrátiti -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā) 

  1. 1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti
  2. 2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek