skrepenéti -ím dov. (ẹ́ íknjiž. 

  1. 1. otrdeti, otrpniti: noge so mu skrepenele; skrepeneti od mraza / skrepeneti od groze; ob tem prizoru bi skoraj skrepenel / neopran čopič skrepeni; pren. smeh mu je skrepenel na ustnicah
  2. 2. strditi se: lava na površju skrepeni / sneg skrepeni zmrzne // skrepeneti v trdo skorjo

skrepenèl in skrepenél -éla -o: skrepeneli prsti; skrepenel sneg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek