skríptor -ja (ȋnekdaj 

  1. 1. strokovni uslužbenec, navadno v knjižnici: postal je skriptor v dvorni knjižnici; skriptor licejske knjižnice je bil takrat Levstik; skriptor in amanuensis
  2. 2. kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem, pisar: listine so skriptorji skrbno prepisovali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek