• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skrnôba -e ž (ó) zastar. 

  1. 1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal
  2. 2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek
    ●     zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek