skrušíti in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. redko odkrušiti:skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet:materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil
skrúšen -a -o:skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč ●ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo