skrušíti in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū) 

  1. 1. redko odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil

skrúšen -a -o: skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč
 
ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek