skuríti in skúriti -im dov. (ī ú) 

  1. 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike
  2. 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek