• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

slabìč -íča m (ȉ í) 

  1. 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča
  2. 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli
    ♦     čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek