1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni:po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje:otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska
2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico:slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba
b) glede na obseg, količino:slaboten curek vode
c) glede na čutno zaznavnost:spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip
3. ekspr. neodločen, omahljiv:človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega
slabôtno prisl.:slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal