sladkôba -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus // ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari
● 
ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek