sladostrástnik -a (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik
 
knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek