• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

slákar -ja m (ȃ) bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek