1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave:slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga // moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava:njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje:slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine:praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava