slême -éna tudi sléme -na (é ẹ́; ẹ́) 

  1. 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša; splezati na sleme; golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih
  2. 2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi // vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
    ♦ 
    agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek