• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

slépič -a tudi slepìč -íča m (ẹ̄; ȉ í) 

  1. 1. črvasti podaljšek slepega črevesa: ognojen, počen slepič; operacija slepiča; vnetje slepiča / slepič se mu je razlil gnoj je iztekel iz njega
  2. 2. nar. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi; slepec: še slepiča se boji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek