• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

slepílka -e [lkinu̯k] ž (ȋ) knjiž. 

  1. 1. ženska, ki koga slepi, zaslepljuje: bila je nevarna slepilka
  2. 2. nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo; plašnica: nadeti konju slepilke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek