slogóven tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku

slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek