slók -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 

  1. 1. knjiž. velik in suh: slok moški; mlado sloko dekle / razmerje med višino in težo pri slokih in čokatih ljudeh / sloki stebri vitki; visoke sloke smreke
  2. 2. nar. suh, shujšan: zaradi bolezni je zelo sloka; bil je srednje velik in slok kot trska
  3. 3. nar. kriv, upognjen: žival s slokim hrbtom; starka ima sloke prste

slóko prisl.: sloko se držati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek