slút -a (ȗstar. 

  1. 1. slutnja: obšel ga je slut, da bo kmalu umrl
  2. 2. navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: imeti slut za lepoto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek