slútenjski -a -o [tənprid. (ū) nanašajoč se na slutnjo: slutenjsko dojemanje; imeti slutenjske sposobnosti / Cankarjev slutenjski svet

slútenjsko prisl.: pesnik je slutenjsko, skoraj preroško govoril o prihodnosti svojega naroda; slikar je bistvo portretiranca občutil slutenjsko intuitivno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek