1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo:imeti, najeti služabnike; grajski služabniki; stregel je livriran služabnik
2. ekspr., s prilastkom kdor vneto, prizadevno dela, deluje za kaj:zvest služabnik gledališča, medicine / biti služabnik lepe besede ● star. služabnik božji duhovnik; star. cesarski služabnik državni uradnik; star. to so satanovi služabniki hudobni, zlobni ljudje; star. služabnik pravice stražnik, orožnik